V cerkvi sv. Jošta v Šentjošt nad Horjulom bo odprta razstava z naslovom 3450 Jama pod Macesnovo gorico - Slovenski Katin. Razstava se bo pridružila slikarski razstavi Jošta Snoja z naslovom Preobrazba sveta, ki je v cerkvi postavljena že od konca junija in se ukvarja s slikarjevim osebnim soočenjem z grobiščem v Hudi jami.
Po odprtju razstave s krajšim kulturnim programom si bomo v Kulturnem domu ogledali film z naslovom 3450 Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.
Sledil bo pogovor z avtorjem razstave in filma dr. Jožetom Dežmanom.
Vljudno vabljeni!
KPD Ivan Cankar Šentjošt
Ustanova Memores
Študijski center za narodno spravo
O morišču Macesnova gorica
Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, umorjenih od 2. do 10. junija 1945. Jamo so delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez okoli deset let, ko so razstrelili celoten strop jame.
Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Bilo jih je vsaj 3450 in verjetno ne več kot 3500. Okoli polovica, več kot 1750, jih je bilo starih nad 24 let, več kot 800 jih je bilo starih med 20 in 23 let, več kot 800 pa manj kot dvajset let. Nobeden pa ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški.
Med izkopom posmrtnih ostankov je bilo najdenih več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot 1600 pa storilcem.
Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico in raziskave med letoma 1990 in 2017, predvsem pa 2019 in 2022 so potrdile, da je bila Jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Prizorišče bratomora in z vsemi sredstvi varovani tabu titoizma.
Avtor razstave je dr. Jože Dežman, strokovno ekipo pa so sooblikovali: Luka Rozman (vodja arheološke ekipe), dr. Petra Leben Seljak (antropologija), dr. Uroš Košir (analiza najdenih predmetov), dr. Andrej Mihevc (speleologija), dr. Mitja Ferenc in dr. Tamara Griesser Pečar (zgodovinski pregled), Pavel Jamnik (kriminalistična akcija Sprava).
Avtor naslovne fotografije je Jože Jagrič.