Institucionalno varstvo

Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje, ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo. Na območju občine Dobrova - Polhov Gradec sicer ne deluje noben zavod.

Plačilo institucionalnega varstva ter možnosti oprostitev
Zakon o socialnem varstvu k plačevanju institucionalnih storitev poleg uporabnikov zavezuje tudi druge zavezance. To pa so večinoma zakonci in polnoletni otroci.
Dolžnost preživljanja staršev sicer izhaja iz zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Ta v 124. člena določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
Zakon tudi določa izjemo, v skladu s katero polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki zaradi neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega (drugi odstavek 124. člena ZZZDR). 

Institucionalne storitve plača uporabnik sam. Če to plačilo presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Znesek, za katerega je oproščen plačila, mora plačati zavezanec, razen v primerih, ko teh ni. Zavezanec, ki je fizična oseba, ima prav tako pravico do oprostitve plačila, in to pod pogojem, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost. V primeru oprostitve upravičenca oziroma zavezanca plača razliko do vrednosti storitve praviloma občina.

O morebitni delni ali celotni oprostitvi plačila storitve, ki se uveljavlja z vlogo oziroma zahtevo za oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, odloča pristojni center za socialno delo. Oprostitev je sicer odvisna od vrednosti opravljene storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka k plačilu storitve.

Pravico do oprostitve lahko po vrstnem redu uveljavljajo uporabniki in zavezanci. Zavezanci niso le družinski člani, temveč gre za osebe, ki jih veže preživninska obveznost (npr. odrasli otroci, ki jih uporabnik ni več dolžan preživljati), ali pa izvršljiv pravni naslov ali pravni posel (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju).

Posledice v primeru, da institucionalne storitve doplačuje občina
Uredba v 26. členu določa, da če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi plačila prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo. Na podlagi dokončne odločbe pa se prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi in tako učinkuje tudi proti tretjim osebam. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine v praksi pomeni, da se nepremičnina med drugim ne sme prodati, podariti, zamenjati, obremeniti z zastavno pravico (hipoteka) ali s služnostjo.

V primeru smrti uporabnika, ki je bil deležen pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se dedovanje po njem omeji do višine prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Temu se lahko dediči izognejo in dedujejo vse zapustnikovo premoženje, vendar le pod pogojem, da se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči občini.

Kljub navedenemu se občina lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči (primerjaj 128. in 129. člen Zakona o dedovanju).